Foto: AMZS

Na spletnem portalu AMZS danes beremo vest o sestanku prvih mož AŠ 2005 in AMZS, predsednikov Rada Raspeta in Antona Breznika.

Kot poročajo pri AMZS, sta se “vodilna moža slovenskih panožnih zvez za avto-moto šport strinjala, da imata obe organizaciji pomembno nalogo zlasti pri popularizaciji in zagotavljanju sistemskih pogojev za uspešno delovanje. Prav tako sta se zavzela za večjo prepoznavnost avto-moto športa in voznikov v vseh panogah, zato se veselita tvornega sodelovanja in konstruktivnega reševanja izzivov, pred katerimi se nahaja slovenski avto-moto šport.”

Takole “na papirju” se vse skupaj bere zelo lepo, a zaenkrat zelo nespecifično. Sami bi si želeli bolj učinkovite povezanosti slovenskega avtomotošporta v zaokroženo celoto, ki bi se učinkovito, profesionalno in strokovno predstavljal (za začetek vsaj slovenski) javnosti.

Slovenija ima na razpolago številne vrhunske športnike motocikliste in avtomobiliste, za nameček pa so na vidiku tudi mladi perspektivni dirkači. Predvsem slednje pogosto slišimo tarnati, da slovenske krovne zveze zanje nimajo dovolj posluha.

Težko sodimo o razpoložljivih sredstvih v preteklosti in kam so se le-ta razporejala. Vsekakor pa o pomanjkljivostih zgovorno priča že dejstvo, da so karting in ostale zvrsti avtošporta v Sloveniji nepovezani – še več – zanje skrbita celo različni krovni zvezi. Morda je pri rallyju nekoliko drugače, a vse ostale panoge avtomobilskega športa svoj nabor (profesionalnih) dirkačev črpajo iz bazena mladih kartistov, ki postopoma napredujejo po lestvici dirkaških serij.

Po drugi strani se zdi v slovenski javnosti (pa tudi stroki) pogosto nerazumljen tudi ustroj svetovnega avtomotošporta: V resnici ne gre zgolj za Formulo 1, Moto GP in WRC. Avtomotošport na svetovnem nivoju tvorijo še številne druge serije, ki so stroškovno sicer zahtevne, a precej manj od naštetih in tu bi veljalo iskati priložnosti za odmevne mednarodne kariere slovenskih dirkačev.

Na hitro – primer prvenstev turnih avtomobilov: Lani je svetovni prvak v prvenstvu WTCR postal Madžar Norbert Michelisz, ki je v svoji domovini poskrbel za pravo dirkaško evforijo. V takšnih serijah so bili uspešni tudi nekateri dirkači iz prostora nekdanje skupne države. Omenimo zgolj Hrvata Marina Čolaka in Srba Dušana Borkovića. Potem pa so tu še številne druge serije rallyja, krožnih dirk (nižje serije formul, športnih prototipov itd.) in seveda vseh panog motociklizma.

Za zdaj čast slovenskega avtomotošporta v svetu rešujejo motociklisti (na čelu z motokrosisti) ki žanjejo zares imenitne uspehe. Avtomobilisti medtem “capljajo” v ozadju. Tudi evropski naslov v gorskohitrostnem avtomobilizmu, ki ga je 2011 osvojil Aleš Prek (in to pred zgoraj omenjenim Dušanom Borkovićem), se zdi danes zelo težko dosegljiv za slovenskega dirkača. Redno nastopanje v odmevnih mednarodnih tekmovanjih rallyja ali krožnih dirk se medtem zdi kot znanstvena fantastika.

A v resnici sami trdno verjamemo, da prihaja svetlejše obdobje za slovenski avtošport. Domača prvenstva so zelo solidno zasedena, slovenske dirke izvrstno organizirane, mladi dirkači vse glasneje opozarjajo na svoj talent. Manjka še primeren objekt/dirkališče, ki bi služil za testiranja, treninge in za dirke vstopnih dirkaških serij in pa seveda – bolj strateško delovanje slovenskih krovnih zvez.

No, morda pa z novim vetrom v jadra že v tem desetletju stisnemo pesti za slovenskega avtomobilista v kakšnem izmed vrhunskih mednarodnih prvenstev.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here