Foto: DARS

DARS sporoča, da je bila danes prebita vzhodna cev predora Karavanke. Sledi dokončanje vseh izkopnih in betonskih del ter montaža elektrostrojne opreme. Promet po novozgrajeni cevi bo lahko stekel jeseni 2025.

Skupna dolžina vzhodne predorske cevi znaša 7948 metrov, od tega bo predor na slovenski strani do meje z Republiko Avstrijo dolžine 3546 metrov: 3446 metrov podzemne gradnje in 100 metrov galerije na vhodu v predorsko cev.

Izkopna dela na slovenski strani so stekla konec avgusta 2020, potekala so 24 ur na dan, vse dni v letu, na gradbišču pa je delalo 200 delavcev. Izkop je zlasti lani potekal v težavnih geoloških razmerah (visoko deformabilne kamnine permokarbonske starosti), kar je vplivalo tudi na hitrost napredovanja izkopa.

V slovenskem delu predora bo 12 prečnikov, in sicer deset za pešce oziroma za intervencijska vozila v primeru nesreče ali požara v predoru ter dva prezračevalna prečnika v zgornjem delu predorske cevi. Poleg tega bodo tudi štiri odstavne niše, vsaka dolžine 112,5 metra. Med območjem od predorske cevi (galerije) do cestninske postaje Hrušica bo dograjenih 620 metrov avtoceste, sestavni del bo tudi 165 metrov dolg most čez Savo Dolinko, ki ga je izvajalec že zgradil.

Osnovna pogodbena vrednost izgradnje predora in premostitvenih objektov ter manjkajočega dela avtoceste znaša 98,55 milijona evrov brez DDV.  Zaradi podražitev materialov, energentov, gradbene mehanzacije se je povečala za dobrih 7 odstotkov oziroma 7,42 milijona evrov, na 105,97 milijona evrov brez DDV. 

Po odprtju nove cevi za promet sledi zaprtje in celovita sanacija obstoječe, zahodne cevi, ki je bila zgrajena in odprta za promet 1. junija 1991. V tem času bo promet po novi cevi potekal dvosmerno. Prometna varnost se bo kljub dvosmernemu prometu izboljšala zaradi izgradnje evakuacijskih prečnikov in vgrajene sodobne elektrostrojne in prometne opreme. Sanacija  obstoječe cevi, ki bo tedaj stara 34 let, bo obsegala dela v predoru in izven predora do območja cestninske postaje Hrušica. Predvidena je sanacija konstrukcijskih elementov predora, sanacija vozišča, zamenjava elektrostrojne opreme, sanacija mostu čez Savo ter nadgradnja cestninske postaje.

Sanacijska dela v obstoječi cevi bodo ob uspešno izvedenem razpisu za pridobitev izvajalca del trajala predvidoma do konca leta 2028. Po dokončanju sanacijskih del bo sledilo čezmejno testiranje in priprava opreme za vzpostavitev enosmernega prometa v obeh ceveh, predvidoma v prvem četrtletju 2029. Po uspešno izvedenih testiranjih bo promet po obeh ceveh lahko stekel enosmerno.

Podatki o gradnji:

  • Skupna količina izkopanega materiala: 428.000 m3, s čimer bi zapolnili 171 olimpijskih bazenov. 
  • Skupna količina porabe betonskih mešanic: 195.000 m3 ali 78 olimpijskih bazenov:
  • 55.000 m3 brizganega betona;
  • 7000 m3 betona voziščne konstrukcije in
  • 135.000 m3 ostalih betonov.
  • Skupna dolžina vgrajenih sider: 359.000 metrov ali 125 višin Triglava.
  • Skupna teža jeklenih materialov je enaka teži Eifflovega stolpa: 
  • 490 ton jeklenih lokov;
  • 825 ton paličnih nosilcev;
  • 2100 ton armaturnih mrež in
  • 6300 ton armaturnih palic + rebrastih sulic + sider.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here