Prva generacija Fabie je nadaljevala zgodbo modelov Favorit in Felicia iz 90. let. Na to je nakazovalo tudi ime, saj so snovalci želeli, da ohranijo začetnico “F”.
Prva generacija je bila zgrajena na platformi PQ24 in je bila v primerjavi s predhodnimi modeli zasnovana povsem na novo.
“Dobili smo osnovne dimenzije in tehnične speficikacije, ki jih je narekovala platforma. Naša naloga je bila, da zasnujemo sodoben, a še vedno relativno konzervativen majhen avto,” se načrtovanja prve Fabie spominja Vaclav Capouch, ki je bil tedaj koordinator Škodine oblikovalske ekipe. Na koncu je ekipa zasnovala tri alternativne dizajne – poleg Capouchovega dizajna, sta svoja prispevala tudi Belgijec Luc Donckerwolke in Brazilec Raul Pires.
Vsi trije dizajni so predvidevali nekoliko bolj zaobljene linije od končne različice, med seboj pa so si bili po idejni zasnovi precej podobni.
Pri Škodi so želeli naprej razvijati vse tri vizije in pri tem spodbujati notranjo tekmovalnost. Oblikovalci so morali zasledovati tudi oblikovalski jezik Octavie, ki je luč sveta ugledala nekoliko prej.
Za zmagovalno različico, ki je šla v nadaljnji razvoj, je poskrbel oblikovalec Raul Pires, a oblika vozila je vedno delo večih oblikovalcev (posamezne dele – luči, kljuke, odbijače, platišča – so priskrbeli individualni oblikovalci).
V tem času so pri Škodi že razmišljali o nastopanju v svetovnem rally prvenstvu WRC, zato je morala dolžina vozila presegati štiri metre. Pri običajni različici temu ni bilo tako, zato so pri športni različici RS spremenili prednji odbijač in s tem avto nekoliko podaljšali.
Kasneje sta se kombilimuzini pridružili še limuzinska in karavanska razlčica. V koncernu so razmišljali tudi o Fabii z Volkswagnovo značko, ki bi bila na voljo zgolj na mehiškem trgu, a do realizacije ni prišlo.
Škoda je medtem začela z razkrivanjem četrte generacije:
