Vizija prihodnosti: Kako bi izgledala legendarna Škoda 100 v sodobni preobleki?

Kaj bi se zgodilo, če bi Škoda svoj prvi “milijonski” model danes znova predstavila v aktualnem oblikovalskem jeziku “Modern Solid”? Navdihnjeni z bogato dediščino znamke so Škodini oblikovalci ustvarili novo, sodobno interpretacijo legendarne limuzine – vizijo sodobne Škode 100.

Škoda 100, ki je bila proizvedena med letoma 1969 in 1977, je postala prvi avtomobil znamke, ki je presegel milijon prodanih enot. Čeprav je takrat veljala za cenovno dostopen “ljudski avtomobil”, je oblikovalca Martina Paclta navdihnila k reinterpretaciji modela z bolj prestižnim, limuzinskim značajem. Paclt je pri zasnovi črpal iz proporcev modela Superb, zaradi česar je koncept v osnovi nekoliko večji od originala.

Poklon klasiki z modernim pridihom

Reinterpretacija modela Škoda 100 je del serije “Icons Get a Makeover” (Ikone dobijo preobrazbo), ki se poklanja legendarnim Škodinim modelom in ne predstavlja nobenega prihodnjega serijskega vozila.

Paclt je za delo izbral Škodo 100 zaradi njene priljubljenosti, ki se je spominja iz otroštva. Želel je delati z avtomobilom, ki ga ljudje dobro poznajo in so ga mnogi nekoč tudi imeli. “Škoda 100 me je pritegnila s svojimi čistimi, brezčasnimi linijami, ki se močno ujemajo s trenutno oblikovalsko smerjo Modern Solid,” pojasnjuje oblikovalec.

Cilj ni bil ustvariti retro rekreacije, temveč ohraniti bistvo in proporce izvirnika. Reinterpretacija je klasična limuzina z elegantnimi, tekočimi površinami in velikimi, neprekinjenimi volumni. Vizija vključuje tudi sodobne elemente, kot so štirielementna grafika žarometov, izklesan pokrov motorja z gubo in logotipom Škoda ter markantni svetlobni trakovi spredaj in zadaj, ki se nanašajo na kromirane obrobe in zračne reže originala.

Drzna oblikovna rešitev: Zadnje okno je izpuščeno

Ena najbolj nekonvencionalnih pote na konceptu je izpustitev zadnjega okna. Ta odločitev, ki se zgleduje po skoraj zamenljivih sprednjih in zadnjih oknih originala, omogoča, da zadnje površine karoserije odražajo kiparski jezik sprednjega zastekljenega dela. “To je majhen poskus izpodbijanja uveljavljenih pravil,” pravi Paclt, ki meni, da bi takšna zasnova zagotovo izzvala čustva.

Odsotnost zadnjega okna je oblikovalcu omogočila tudi preoblikovanje tehnične postavitve vozila. Ker je koncept zamišljen kot električni avtomobil, je Paclt v tem območju integriral sistem za dovod svežega zraka, dopolnjen z minimalističnimi zračniki na zadnjih blatnikih. “Tudi električno vozilo potrebuje hlajenje. Postavitev dovoda zraka nad streho izgleda kul in učinkovito usmerja zrak k tehničnim komponentam za kabino. Smiselno je bilo ohraniti filozofijo zadaj nameščenega motorja originalne Škode 100,” pojasnjuje Paclt.

Vizija tehnično zajema klasičen koncept “vse zadaj”. Pogovorja ga ideja zadnjega pogona, ki je omogočila pomik sprednje osi naprej in ustvarjanje zelo kratkega sprednjega previsa. Glavni prtljažni prostor je spredaj (frunk), nad zadaj nameščenim pogonskim sklopom pa je dodaten, manjši predal.

Ustvarjalni izziv

Paclt, ki se sicer ukvarja z oblikovanjem žarometov, je projekt vzel kot osvežujoč izziv, ki mu je omogočil oblikovanje celotnega avtomobila od začetka po lastni viziji. Začel je s tradicionalnimi skicami s svinčnikom in kasneje zasnovo razvil v 3D model, ki temelji na dimenzijah trenutnega modela Superb, a je nekoliko širši in bolje postavljen na kolesa.