Leta 2016 so se v Sloveniji začele širiti novice o novem standardu za digitalno radijsko oddajanje, ki bi naj sčasoma nadomestil vsem znano frekvenčno modulacijo zvoka – FM. Takrat je bila tehnologija še precej nepreverjena in neuveljavljena. Kako pa je danes?
Radijskih postaj je v Sloveniji vse več, posledica tega pa je preobremenjen frekvenčni spekter. Poleg optimiziranja trenutnih frekvenc za boljšo izkoriščenost frekvenčnega spektra se je pojavila tudi druga možnost – presedlanje na digitalni radio, a ta ob svojem zagonu še ni bil povsem zanesljiv.
Od prvih omemb standarda DAB in DAB+ (Digital Audio Broadcasting) je minilo že skoraj pet let in povsem smiselno je, da so se stvari na tem področju od takrat že precej izboljšale.
Kakšne so prednosti digitalnega radia?
Največja, a še zdaleč ne edina prednost digitalnega radia je nedvomno boljša izkoriščenost pasovne širine (več radijskih programov znotraj enakega frekvenčnega pasu). Ker pa je digitalni radio prilagojen mobilnemu sprejemu signala, je prav v avtomobilu pričakovan največji napredek – ob izgubi signala več ne slišimo hreščanja, prav tako je motenj manj kot smo jih vajeni pri analognem radiu. Vzorčenje se izvaja s frekvenco 48 kHz, zato lahko pričakujemo kakovost zvoka na ravni zgoščenk oz. CD-jev, pri katerih je standard vzorčenja 44,1 kHz.
Povprečnemu uporabniku najbolj očitna funkcionalnost je možnost dodatnih storitev, ki vključujejo tudi večpredstavnostne vsebine. Danes to implementacijo opazimo na primer tako, da na informacijsko-zabavnem zaslonu avtomobila vidimo izvajalca, album in ime predvajane skladbe. Poleg tega ponuja še ogromno drugih, zaenkrat še neuveljavljenih možnosti, to so lahko: prenos aktualnih vremenskih podatkov, prostorski zvok, navigacija, boljša ponazoritev prometnih informacij ipd.
Od 21. decembra 2020 je sprejemnik za digitalni radio v osebnih avtomobilih namenjenim prodaji ali najemu v EU postal del obvezne opreme.
Pripravljenost Slovenije na digitalni radio
Slovenija je na digitalizacijo radijskega oddajanja že precej dobro pripravljena, saj se je od leta 2016 število DAB oddajnikov v Sloveniji podvojilo (sedem oddajnikov leta 2016, štirinajst danes). Prav tako več kot tretjina aktivnih radijskih postaj pri nas že oddaja tudi digitalno, kljub razgibanosti naše pokrajine pa je stanje pokritosti trenutno približno 94 % za ceste in 85 % za gospodinjstva (znotraj stavb).
Na začetku digitalnega radijskega oddajanja je Slovenija imela za digitalni radio zgolj eno omrežje, ki nosi ime multipleks R1 in skrbi za pokritost cele države. Leta 2020 smo dobili še dve novi omrežji in sicer: R2 in R3. Omrežje R2 je lansko jesen tudi uradno zaživelo in pokriva enako območje kot R1, le da je to razdeljeno na dve frekvenci, ki ločeno podpirata vzhod in zahod Slovenije. Omrežje R3, ki še čaka na zagon pa bo pokrivalo Ljubljano z okolico.
Večina slovenskih digitalnih radijskih postaj ima kakovosten prenos zvoka (tudi do 128 kb/s), medtem ko ima nekaj postaj še zmeraj prenizko bitno hitrost. Minimum bi namreč naj znašal 56 kb/s za stereo in 40 kb/s za mono, nekatere radijske postaje pa tega standarda še ne dosegajo.
Klasični FM radio se sicer še v Sloveniji zaenkrat ne poslavlja in tudi po uporabnikih še vedno prevladuje, pričakovano pa je, da se bo v prihodnjih letih to spremenilo.
Seznam že aktivnih digitalnih radijskih postaj je na voljo TUKAJ.
