Za potep smo imeli na voljo samo en dan, a nam je uspelo obkljukati kar nekaj postojank.
Italijanska kostnica nad Kobaridom
Ob prihodu v kraj se kostnica nad mestom dviga na vaši desni strani. Do nje se lahko sprehodite peš, povzpnete pa se lahko tudi z avtomobilom. Kostnica je spomenik italijanskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni. Oblikovana je v obliki osmerokotnika, v katerem so v dveh koncentričnih krogih nameščene niše z imeni in priimki, sredi tretjega kroga pa stoji cerkev sv. Antona. V nišah so pokopani ostanki 7014 italijanskih vojakov. V Kobaridu lahko obiščete tudi zgodovinski Kobariški muzej.
Napoleonov most čez Sočo
Pot smo nadaljevali še bolj zahodno, proti meji z Italijo, do Napoleonovega mostu. Avtomobil smo parkirali nekaj metrov višje, čez most levo, na desni strani (parking Kozjak). Toplo priporočam, da poravnate parkirnino, ker redarska služba zares dosledno opravlja svoje delo. Pogled na smaragdno zelo Sočo je čudovit, ob našem obisku pa tudi turistov ni bilo na obzorju.
Brv čez Sočo pri Kobaridu
Od Napoleonovega mostu smo se peš odpravili proti slapu Kozjak. Če želite na svoji poti prečkati (tole) brv čez Sočo, svojo pot z mostu nadaljujte po levem bregu reke. Do brvi vas loči nekje pol ure hoje, pot pa vas vodi tudi mimo kampa.
Slap Kozjak
Ko zagledate mostiček čez slap, še niste pršli na cilj. Mi smo se ustavili, ko smo zagledali slap, ki pada v globino na oko 7 metrov, in malo je manjkalo, da se nismo obrnili. Imenuje se Mali Kozjak. Do pravega slapu vodi označena pot, ki vas po dobrih desetih minutah pripelje do soteske. Svoj korak usmerite proti novi leseni potki, ki vodi vse do čudovitega pogleda na slap, ki pada 15 metrov globoko. Slikoviti slap se skriva v dvorani, obdani s strmimi stenami, pod njim je pa tolmun čudovite modrozelene barve. Mislim, da kopanje v tolmunu ni dovoljeno, čeprav je zelo vabljivo.
Z junijem so v Kobaridu uvedli vstopnino kot nadomestilo za uporabo infrastrukture do slapu. Velja od junija do oktobra – za odrasle 4€, za otroke med 7 in 14 let 2€, za dijake, študente in upokojence pa 3€.
Počitek ob reki Soči
Ko smo se od slapu odpravili nazaj proti parkirnemu prostoru, smo se za pol ure ustavili še na bregu reke Soče. Ta je za moj okus sicer preledena, a pogumni posamezniki se že namakajo.
Velika korita Soče
Pot smo nadaljevali proti Bovcu, kjer smo se ustavili na kosilu, nato pa slučajno naleteli še na Velika korita Soče. Težko verjamem, da sem jih obiskala prvič. Razgled na sotesko skozi katero teče smaragdna Soča je prelep in obisk resnično priporočam. Mi bomo poletje zagotovo izkoristili za šotorenje v kakem kampu ob Soči.
Zelenci
Po tem, ko smo sklenili, da poletje zagotovo preživimo ob reki Soči, smo ubrali pot proti Kranjski Gori čez prelaz Vršič, ki vam zagotovi nekaj čudovith pogledov na vzpenjajoče se gore. Sobotni potep smo zaključili ob sončnem zahodu v Zelencih.
Lep potep želim!