Pisal se je december 2014, ko sem se po dolgem času srečal z ekipo Mira Marinška na krškem Racelandu. S sinovoma in sodelavci je na kartodrom pripeljal svoj novi projekt – dirkalni Renault Twingo.
Navdušeno je govoril, da je “to to za slovensko krožno dirkanje”. Aktualen model s trga predelan v dirkalnik z varnostno kletko, olajšan odvečne teže z dirkalnimi gumami in še nekaj preostalimi dodelavami. Po vzoru nekdanjega Fiat Seicento pokala je entuziastično razložil, da je cilj ponuditi cenovno ugoden, atraktiven in izenačen pokal. Pred tem je ekipa delala na projektu Grande Punto pokala, s katerim je pridobila ogromno izkušenj na področju organizacije in ugotovitev, česa si vozniki najbolj želijo.
Tistega hladnega zimskega dne sem se spustil s Twingom na progo le streljaj od krške nuklearke. Dirkalnik, ki je bil še v fazi razvoja, me je s svojo vodljivostjo, preprostostjo in vozno dinamiko navdušil. Iz enega dirkalnika je Miro s svojo ekipo vztrajno delal naprej na projektu. V letu 2015 so pridobivali prve voznike, ki so se z zgolj nekaj dirkalniki primerjali na stezi. Zaživel je tudi projekt Race Star, ki je omogočil mladim, da vstopiijo v svet dirkanja. Twingo Cup je bil tu eden ključnih korakov. Projekt je hitro segel prek slovenskih meja in kmalu so si pridružili navdušeni vozniki iz Avstrije, Slovaške, Srbije, Italija in od drugod.
Junija 2017, ko se je kot Feniks iz pepela za nekaj časa ponovno zbudilo dolenjsko dirkališče Gaj (nekdanji Mobikrog), smo se ponovno zbrali ljubitelji krožnih dirk – tokrat v napeti 4-urni vztrajnostni dirki. Na štartu se je mudilo že 11 dirkalnikov. Navdušenje udeležencev nad pokalom je bilo očitno. Sledil je še dogovor z makedonskim Renaultom, da jim Mirko pripravi dirkalne Twinge in s tem se je zgodba le še bolj razširila.
Slovenija, trenutno dežela brez pravega dirkališča, ima trenutno v tem delu Evrope ednega najbolj izenačenih in finančno dostopnih avtomobilskih pokalov. Minuli vikend je na hrvaškem Grobniku nastopilo kar 34 dirkalnikov. Prvih deset je v cilj prišlo ob koncu druge nedeljske dirke v manj kot sekundi (!) razlike, napeti boji pa so se odvijali čez celoten vikend. Opazke, da dirkalni Twingi niso hitrejši od serijskih vozil po ravnini so medtem že zdavnaj izginile. Kdor je uspel v tej kratki šestletni zgodovini pokala izkusiti vožnjo s Twingom, ve, da je prava zabava v zavojih in v neposrednih bojih, ko se po ravnini in čez zavoje primerjaš s tremi ali več nasprotniki – pogosto kar naenkrat vštric.
Ne le to. Vse od začetka se je ekipa razvijala tudi v številčnosti. Takšno količino vozil je potrebno hitro pripraviti za vožnje in še hitreje popraviti kar med dirkami. Logistično se je domžalska ekipa razvila v eno daleč največjih dirkaških ekip v Sloveniji in tudi širše. Iz preproste male družinske ekipe so naredili odločen korak naprej. Tokrat so na Grobniku navdušili, ko so pripravili catering za osebje in spremljevalce voznikov. Nekdo bo rekel, da je to malenkost, a v napornem vikendu, ko se veliko dogaja na stezi in ob njej, je pripravljen topel obrok zjutraj, za kosilo in večerjo nekaj najbolj priročnega, kar si zaželiš. Vse to je še toliko bolj atraktivno za razne teambuildinge, ki si jih lahko večja podjetja omislijo pri njih. Steze v njihovi ponudbi obsegajo vse od hrvaškega Grobnika, do madžarskega Hungaroringa in slovaškega Slovakiaringa.
Dirkalnik ekipe Pesakrompir, ki ponosno nosi tudi logotip Avtoportret.si, je ponovno upravljal David Stušek, ki se je dokazal že kot voznik vztrajnostnih dirk, saj je ekipa aktualni prvak v vztrajnostnem (endurance) pokalu. V konkurenci 34 tekmovalcev je to soboto in nedeljo zasedel 5. in 10. mesto.
Twingo Cup se je že lani razširil tudi na gorske dirke, medtem pa ekipa LEMA pripravlja še dirkalnike za Clio Cup, reli in se počasi že ozira k elektrifikaciji. V njihovi garaži se že nahaja dirkalna Tesla 3, ki po besedah Mirka služi, da se naučijo več o tej tehnologiji. Avtomobilska industrija pač drvi v to smer.
LEMA Racing, še na mnoga leta.
