Da bi ostala sveža, so pri Hyundaiju na polovici življenjske poti osvežili Konino podobo. Jasno je, da je oblika pomemben faktor pri nakupni odločitvi, še bolj pa se to pokaže pri posebnih – “popopranih” različicah.

N-Line dodatki v slogu dirkalnikov nimajo uporabne funkcije, pač pa le začinijo zunanjo podobo.

Tokrat smo testirali Kono v posebni izvedbi N-Line in subjektivno ocenimo, da gre za izjemno atraktivnega križanca športnega videza. A le atraktivna zunanjost je na koncu težko dovolj, da nas avto prepriča v končni nakup. Za kaj takega potrebujemo tudi prepričljivo tehniko in Kona postreže z nekaj zanimivimi posebnostmi.

Posodobitve v notranjosti vozila se dotikajo predvsem digitalizacije.

Pa najprej pokukajmo na vozniško “delovno mesto”. Prenovljena namreč ni le zunanjost, pač pa so novosti tudi v notranjosti vozila. Sredinska konzola je bila nekoliko preoblikovana, nujne informacije za vožnjo pa odslej spremljamo na digitalnih merilnikih pred voznikom. Novost predstavlja tudi 10-pačni zaslon na sredini, ki postreže s posodobljeno programsko opremo. Slednji nudi eno najboljših uporabniških izkušenj med primerljivimi vozili, saj je zelo preprost za uporabo, pregleden, hitro odziven in nudi zelo bogat nabor funkcij.

Športni sežedi paketa N-Line nudijo odlično izkušnjo.

Da bi bili za volanom deležni zares športne vozne izkušnje, bi moral biti položaj voznikovega sedeža še nekoliko nižji. So pa po drugi strani sedeži zelo prijetni tudi na daljših poteh, četudi so športno oblikovani. V pozno poletni vročini smo bili veseli tudi funkcije hlajenja sedežev, kar v tem segmentu ni na voljo prav pogosto. Takšne sedeže dobite v sklopu paketa opreme N-Line in zahtevajo doplačilo približno 1.500 evrov. Mi bi se zanje odločili.

Športno oblikovana ročica menjalnika.

Konin ročni menjalnik je po našem mnenju glavni element, ki zaznamuje vozno izkušnjo. Gre za t. i. Hyundaijev “inteligentni ročni menjalnik – IMT”, ki prinaša posebne režime delovanja pri eko, ali pa športni vožnji.

Lahko nam verjamete, da bo ta menjalnik prepričal tudi najbolj zahtevne voznike. Hodi so zelo kratki in ročica izjemno lepo “pada” v prestave s tistimi značilnimi “kliki”, ki jih poznamo iz kakšnega športnega vozila z ročnim menjalnikom.

V eko načinu menjalnik samodejno prekinja prenos.

Tako kot to počnejo sodobni samodejni menjalniki, Hyundaijev pametni ročni menjalnik v eko načinu samodejno prekinja prenos, s tem pa gre motor v prosti tek. To se seveda zgodi, ko je vožnja temu primerna in je najbolj smiselno, da izkoriščamo inercijo vozila. Prekinjanja prenosa večinoma niti ne boste zaznali, če vaš pogled ne bo usmerjen v digitalni zaslon pred vami. Tam se namreč vsakič izriše poseben simbol z napisom “sailing” – torej “jadranje”, vrtljaji motorja pa se v skladu z dogajanjem sorazmerno spustijo skoraj do ničle.

V športnem načinu sistem samodejno izenačuje vrtljaje pri prestavljanju navzdol.

Poseben režim delovanja pa ponuja tudi športni način. Vozilo ob prestavljanju v nižjo prestavo samodejno dviguje vrtljaje motorja in jih s tem izenačuje tik preden prestavimo. Gre za “simuliranje” t. i. dirkaške tehnike “peta-prsti” (“heel & toe”), ki poskrbi za večjo stabilnost vozila pri zaviranjih ob dirkaški vožnji. No, sistemu bodo hvaležni tudi sopotniki, saj je prestavljanje v nižjo prestavo tako bistveno bolj nežno, ker odpade tisto nadležno “cukanje”.

Pri porabi goriva je takšna Kona zgolj povprečna.

Turbobencinski trivaljnik ima prijetno dirnamičen karakter, a je za športno izkušnjo z 88 kilovati (120 KM) nekoliko prešibak. Bencinskemu motorju pomaga tudi blago hibridna tehnologija. Slednja pomaga predvsem pri uglajenosti delovanja, ne pričakujte pa bistveno nižje porabe goriva – sami smo na našem testnem krogu pri mešanem ciklu zabeležili porabo 6,6 litra na sto prevoženih kilometrov, kar pomeni, da ta avto ni ravno varčnež.

Baterija blago hibridnega sklopa na dnu prtljažnika.

Pri Hyundaiju so se zanimivo odločili, da baterijo blago hibridnega sklopa namestijo pod dno prtljažnika, kar je drugače kot pri večini ostalih proizvajalcev – ti se večinoma odločajo za mesto pod sovoznikovim sedežem. Tako izgubimo nekaj malega prostornine – predvsem po globini prtljažnika.

Prijetno dinamičen vozniški karakter je zaščitni znak Kone N-Line.

Sicer pa so pri Hyundaiju koni s prenovo namenili tudi nekaj dodelav pri podvozju in krmiljenju in skupna vozna izkušnja je zelo igriva in vsaj v tej konfiguraciji avtomobila tudi vsaj delno športna.

Projekcijski zaslon ponuja glavne podatke, ki jih potrebuje voznik.

Naš testni avto je bil izjemno dobro založen z opremo. Tako smo lahko preizkusili tudi sodobne asistenčne sisteme – na primer sistem za zadrževanje sredine voznega pasu, pa opozorilo pri speljevanju vozila pred nami in projekcijski zaslon. Na njihovo delovanje nimamo večjih pripomb, je pa pri modernih vozilih pravilo, da asistenčni sistemi bolje delujejo, če jih kombiniramo s samodejnim menjalnikom. Dodajmo, da je ročni menjalnik v našem testnem avtomobilu zgolj posledica izbire opreme N-Line, saj slednje ni mogoče kombinirati s samodejnim menjalnikom.

Paket opreme N-Line ni zgolj “šminka”.

N-Line zunanjost in notranjost naneseta za približno 3 tisočake dodatnega stroška ob nakupu Kone. Če vam takšna podoba vozila všeč, je odločitev seveda vaša. No, vsekakor pa moramo obvezno dodati, da ne gre zgolj za “šminko”, ampak z vsemi izboljšavami dobite tudi precej odlično delujoče in koristne moderne tehnike.

Avtoportretove ocene (1 = slabo, 5 = odlično):

Počutje v potniški kabini: 4
Intuitivnost infozabavnih sistemov: 4,5
Prostornost: 3
Varčnost: 2
Delovanje in naprednost asistenčnih sistemov: 4
Zvočna zatesnitev: 3,5
Udobje pri vsakdanji vožnji: 4
Užitek pri dinamični vožnji: 4

Skupna ocena: 3,6

Zakaj kupiti: Atraktiven videz, odličen ročni menjalnik, dinamične vozne lastnosti

Se z našimi ocenami ne strinjate? Je vaša izkušnja drugačna?

Zapišite svoje mnenje v komentar ali nam pišite na Avtoportretovih družbenih omrežjih. Se že veselimo debate. 😉👍

Hyundai Kona 1.0 T-GDi

  • Cena vstopnega modela (1.0 T-GDi 120, trend) z vključenimi popusti): 16.990 evrov
  • Cena testnega modela brez dodatne opreme (1.0 T-GDi 120, Ipression): 20.590 evrov
  • Doplačilo za opremo N-Line (skupaj s sedeži): 3.070 evrov
  • CENIK
  • Motor: 998 ccm, turbobencinski, trivaljni
  • Največja moč: 88 kW/130 KM (6.000 vrt./min)
  • Največji navor: 172 Nm (1.500-4.000 vrt./min)
  • Pogon: dvokolesni, na prednji kolesni par
  • Menjalnik: ročni, 6-stopenjski
  • Največja hitrost: 180 km/h
  • Pospešek do 100 km/h: 11,9 s
  • Izmerjena poraba na testu pri mešanem ciklu: 6,6 l/100 km
  • Prostornina prtljažnika: 374 l
  • Dolžina vozila: 4.205 mm
  • Širina vozila: 1.800 mm
  • Višina vozila: 1.550 mm
  • Medosna razdalja: 2.600 mm
  • Oddaljenost od tal: 170 mm
  • Posoda za gorivo: 50 l
  • Masa vozila: 1.340 kg

Vse rezultate meritev porabe goriva na Avtoportretovem testnem krogu lahko preverite TUKAJ.

Za vsa dodatna vprašanja o vozilu smo na voljo na Facebook profilu @Avtoportret.si ter Instagram profilih @Avtoportret.si in @LukaGregoric. Vabljeni tudi h komentiranju prispevka.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here